Odločitev je padla!

Sedimo ob kavi in se pogovarjamo o običajnih stvareh.

Med mojimi prijatelji v glavnem teče beseda o kolesih, glavnih kolesarjih, kolesarskih čevljih, kolesarskih čeladah, kolesarskih dresih, kolesarskih turah, najboljših kolesarjih, najboljših časih do Kamniške Bistrice,...

Joj, pozabila sem še na Tour, pa Giro, pa Vuelto....

Najbolj vznemirljivo je, ko beseda nanese na kolesarje, ki so jih ujeli na dopingu! Skoraj bi pozabila omeniti.

Ko moji prijatelji uskladijo ure, pa zvezde in luno in se dogovorijo za podvig ali dva, je to tema še nekaj dni. Seveda je potrebno vse predebatirati, sicirati vsak ovinek in se pohvaliti čigav Polar je pokazal vse najboljše.

Pa je enkrat beseda nanesla tudi na rally, na vožnjo z avtomobili. In Žan začne razlagati kako bi se z ženo rada udeležila rallyja od Budimpešte do Bamaka. Ni bilo potrebno dvakrat vprašati, če bi šla jaz tudi.

"Ja, seveda, jaz bi bila takoj za tak podvig! A ti to resno, bosta res šla?" sem rekla takrat, "med mojimi prijatelji in znanci in sopotniki ni nikogar, ki bi si upal kaj takega."

Pa je minilo poletje, tudi jesen se je počasi spreminjala v zimo, razmišljala sem o obisku tete v Avstraliji, ko me neko popoldne Žan pokliče in reče: "Midva sva se prijavila, a greš zraven?"

Nekaj dni sem si vzela za premislek in ugotovila, da se mi ponuja edinstvena priložnost, da doživim nekaj enkratnega, nenavadnega, neobičajnega,...čisto drugačnega od kolesarskih podvigov mojih prijateljev.

Odločila sem se, da grem!

Od tistega trenutka dalje premišljujem samo še o skoraj 9000 km dolgi poti po cestah 9 držav Evrope in Afrike.

http://www.budapestbamako.org/en

Greta